Tri "majhne podrobnosti", ki bi lahko pokopale ameriški mirovni načrt

Kljub temu da po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa med ZDA in Ukrajino v pogajanjih o ameriškem mirovnem načrtu ostaja še "nekaj točk nesoglasja", je pohvalil svojo ekipo za "izjemen napredek" pri prizadevanjih za konec vojne v Ukrajini.

Tudi zunanji minister Marco Rubio je po "zelo pozitivnih" pogovorih v Ženevi ocenil, da preostala vprašanja "niso nepremostljiva". Medtem ko se je sekretar ameriške vojske Daniel Driscoll srečal z ruskimi uradniki v Abu Dabiju, je bilo celo zatrjeno, da so se "Ukrajinci že strinjali z mirovnim sporazumom", čeprav je treba še "uskladiti nekaj manjših podrobnosti".

Administracija predsednika Trumpa skuša po poročanju CNN ustvariti vtis enotnega optimizma glede zahtevnih in občutljivih pogajanj, s katerimi ZDA, Ukrajina in evropske države iščejo skupno stališče o tem, kako vojno končati po diplomatski poti.

A po besedah visokega ukrajinskega vira, ki ima neposreden vpogled v pogajanja, med Washingtonom in Kijevom še vedno obstajajo pomembna nesoglasja med tem, kar ameriška administracija zahteva od Ukrajine, in tem, kar so pripravljene sprejeti oslabljene oblasti v Kijevu.

Vir je v pogovoru za CNN potrdil, da je bil glede večine točk iz 28-točkovnega ameriškega načrta res dosežen določeni "konsenz", vendar je poudaril, da tu še zdaleč ne gre zgolj za "nekaj manjših razhajanj". Po njegovih besedah so ostale vsaj tri ključne točke, pri katerih so razhajanja tako velika, da bi lahko odločila, ali bo diplomatski poskus končanja vojne uspel ali propadel.

Tri ključne točke razhajanj

Prvo vprašanje se nanaša na izjemno občutljivo temo, in sicer ali bi Ukrajina predala ključna območja v Donbasu, regiji, ki jo je Rusija sicer aneksirala, a je še vedno ne nadzoruje v celoti. Med ta ozemlja spada tudi "varovalni pas" močno utrjenih mest in naselij, ki jih Kijev dojema kot ključne za svojo varnost.

Prejšnji ameriški predlogi so predvidevali, da bi Ukrajina ta območja prepustila v zameno za vzpostavitev demilitariziranega pasu pod rusko upravo. Ukrajinski vir je za CNN povedal, da je bil na tem področju dosežen "določen napredek", vendar še ni sprejeta nobena dokončna odločitev. "Zelo napačno bi bilo trditi, da imamo zdaj različico, ki jo je Ukrajina že sprejela," je poudaril.

Drugo odprto vprašanje zadeva ameriški predlog, da Ukrajina svojo vojsko omeji na 600.000 pripadnikov. Po besedah ukrajinskega vira se zdaj sicer omenja nekoliko višja meja, vendar Kijev še naprej zahteva pomembne spremembe načrta, preden bi bil pripravljen privoliti v kakršno koli omejevanje velikosti lastnih oboroženih sil.

Kot je za CNN še dejal ukrajinski vir, je tretje ključno vprašanje, glede katerega se morata strani še dogovoriti, ali se bo Ukrajina odpovedala prizadevanjem za članstvo v zvezi Nato. To je po mnenju vira povsem nesprejemljivo, saj bi tovrstni kompromis ustvaril nevaren precedens in Rusiji dejansko podelil posreden veto nad delovanjem zavezništva, katerega članica sploh ni.

Vse tri sporne točke - morebitna predaja aneksiranih ozemelj, omejevanje ukrajinskih oboroženih sil in prepoved vključitve v Nato - so pravzaprav jedro ruskih zahtev in osrednji pogoji, ki jih Moskva navaja za končanje vojne.

A hkrati so prav ta vprašanja za Ukrajino izjemno občutljiva in predstavljajo dolgoletne točke spora, zaradi katerih je življenje izgubilo že več deset tisoč ukrajinskih vojakov. Uradna odpoved katerikoli od teh zahtev bi bila izjemno težka in politično zelo tvegana odločitev za ukrajinsko vodstvo.

Ne glede na to, kako optimistično skuša Trumpova administracija predstaviti dogajanje, strani do sprejetja mirovnega načrta ne loči zgolj "nekaj preostalih nesoglasij", "vprašanj, ki niso nepremostljiva", ali "manjših podrobnosti", ki jih je treba še uskladiti.

Avtor: Matthew Chance/CNN